zgleda, da bomo tudi tukaj lahko odslej objavljali in vedeli kdaj kje kdo piše…
mislim, da dveh dnevnikov ne bom uspel objavljat, vendar bosta zaradi tega veseli moji (dve) osebnosti - mogoče jih je tudi več… kdo ve…
Danes je resda en turoben dan, vendar to ne sme vplivati na naše počutje. Vsak dan, ko se vozim v službo poslušam kako vreme vpliva na ljudi, kako se bodo nekateri tisti dan slabo počutili.
V neki knjigi sem prebral: ‘’Vsak mora vreme nositi s seboj!'’, kar naj bi pomenilo, naj ne bo slabe volje zaradi vremena.
Prihaja čas snežink in snega - resda je treba paziti, ko se voziš z avtomobilom, vendar nas to (nekatere) po eni strani tudi osreči. Nekatere osreči dež, nekatere osreči sončen, jasen dan, vendar naj bo nasmeh na obrazu vsak dan.
Kdaj pride do težkih trenutkov, vsekakor, vendar zakaj jih preprosto ne bi bilo več. Na to lahko vpliva vsak sam.
Nočem soliti pameti in reči, da je preprosto vsak dan najlepši, hočem reči le, zakaj jih takšnih ni več. Potrudimo se in nasmejmo vsi skupaj.
Naj bo to en nasmejan blogerski pozdrav! ;)
Danes je čist turoben dan, zato vsem skupaj pošiljam eno tako lepo fotografijo … da nas malce segreje vseh skupej ;)
Danes pišem seminarsko in se kar ne konča.
Sem tukaj na računalniku že od zgodnje 10. zjutraj in se kar nikamor ne premakne. Malce sem prej odšel ven in se zluftal, sam zgleda, da bo še dolgo trajalo, preden jo bom dokončal.
Prilepil sem vam še sliko knjige, katera je moja trenutna najboljša prijateljica (verjetno tudi najtežja ;) ) in katera mi je skoraj na nogo padla.
Če bo pa kasneje kdo potreboval kakšen pravni nasvet glede odpovedi, naj se kar javi. Mu bom vse obrazložil.
lp
pikc
Že nekaj časa se mi v mislih predstavlja ideja o ustanovitvi časopisa za blogerje - ki bi bil v bistvu navaden časopis, le da bi bila njegova rdeča nit kultura blogerjev - kar pomeni, da bi v ospredje postavili telekomunikacijo in ne navadno komunikacijo.
S tem mislim, da bi ostalim ljudem, ki tega sredstva ne uporabljajo tako pogosto odstrli in pokazali nov pogled na uporabnost interneta.
Treba je pokazati, da informacije prihajajo tudi z interneta in da se umetnost ne dogaja le v realnem svetu.
Je kdo za???
Danes sem se malce sprehodil po našem vrtu, pa sem obstal - na sončku seveda - pod našim latnikom (pazi, 4 trte ;) ) in sem malce posedel tam.
Vreme jasno, imamo se krasno!
Malo sem poslikal tole našo trto - pa sm reku, da jo kr gor prpopam.
To je naša trta pod katero sedimo, jemo jagode, grozdje, maline, pa se grejemo ob ognju, ko pečemo kostanj, …
Na prigovarjanje nekaterih sem si ustvaril blog tudi na siolovi strani:
Spodaj vam prilagam link do njega.
Seveda bom poskušal biti aktiven tudi tukaj ;)
Pa lep pozitiven pozdrav vsem!
Tako je izgledalo včerajšnje nebo.
Obsedel sem na bregu reke in kakšne pol ure strmel v prazno. Počutil sem se malodane izgubljeno - približno takole kot oblaki, ki ne vedo, kam grejo in sploh če kam pridejo. Vetrovi jih preoblikujejo, izničijo, ustvarijo, mešajo, pravzaprav delajo.
Podobno kot izkušnje izpilijo ljudi.
Danes, preden sem se priklatil pred svoj računalnik, sem se klatil tudi malce naokrog. Na dan se mi v glavi porodi tisoč idej in za vsako vem, da je tista prava, tista, iz katere bo nekaj nastalo.
Sebe si predstavljam kot drevo ki vedno raste in raste, z novimi idejami pa pridobiva na svoji ‘’košatosti'’ - brez skrbi, pred kratkim sem se ostrigel ;). Vendar, ravno tako, kot so za pojav svetlozelenih listov, brstenje in cvetenje drevesa potrebna prava svetloba, toplota in ostali dejavniki, prav tako mora priti za uresničitev ideje pravi čas, prave razmere.
Trenutno sem podoben golemu drevesu, verjetno nimam ravno toliko idej kot ima zgornje drevo vej, vendar upam, da se bo do letošnjega poletja kakšna uresničila.
Po eni strani se mi zdi pametno, da so na Zemlji letni časi. Ravno tako se ‘’skozi'’ njih pojavlja naravna selekcija - slaba semena odmrejo, slabo odporne živali poginejo - vendar so v povsem enakem procesu tudi ideje. Bolje, kot da se poskuša spraviti v pogon eno slabo, se jim da malce časa in prostora, da se vidi, katere so najboljše. Izmed tistih je nato treba izbrati pravo in jo uresničiti.
Le na ta način bom tvegal najmanj. In dosegel svoj pravi namen.
Za zaspance, katerim nam jutranje bujenje predstavlja velik problem pri iskanju budilke in pravega mesta za ‘pok’ - tako jo namreč ugasnemo - bi prav prišla ena izmed budilk na zgornji sliki.
Oblikovalci so se potrudili, tako da je za izklop potrebno budilko le malce ‘prevrniti’. Cena se giblje okrog 50 dolarjev. Ni kaj, tehnologija nam bo omogočila še mirnejši spanec.
Dobimo jo lahko v črni, zeleni, roza, beli in rumeni barvi. Gre le za preprosto budilko s precej nadležnim zvonenjem in preprosto uporabo.
